Marta Kos na obletnico, ki je sprožila proteste: Kar zahtevajo srbski študenti, pričakuje tudi Bruselj

Za Marto Kos, komisarko iz Slovenije, pristojno za širitev unije in pomoč Ukrajini, je skoraj leto dni mandata, v katerem širitev ostaja ena od prednostnih nalog Evropske komisije pod vodstvom nemške političarke Ursule von der Leyen.

V tem času so se sicer geopolitične okoliščine še dodatno zaostrile. Januarja letos se je v Belo hišo vrnil republikanec Donald Trump, ki je prinesel zasuk v politiki ZDA do Evrope in vojne v Ukrajini, ruski predsednik Vladimir Putin pa kljub Trumpovim mirovnim prizadevanjem še stopnjuje agresijo na Ukrajino. Obenem si Moskva prizadeva za krepitev vpliva v Moldaviji in Gruziji, pa tudi v državah Zahodnega Balkana.

Od držav, ki se želijo pridružiti EU, sta v zadnjem letu konkretne korake na tej poti storili le Črna gora in Albanija. Prva je po več letih zastoja nadaljevala zapiranje pogajalskih poglavij oziroma sklopov, druga pa je odprla večino od skupno šestih sklopov.

Cilj oblasti v Podgorici je, da bi pristopna pogajanja zaključili do konca prihodnjega leta, oblasti v Tirani pa si to želijo storiti do konca leta 2027.

"Kar zahtevajo srbski študenti, pričakuje tudi Bruselj"

Druge zahodnobalkanske države - Severna Makedonija, BiH, Kosovo in Srbija - so medtem bolj kot ne ostale tam, kjer so bile ob predstavitvi zadnjega svežnja širitvenih poročil pred enim letom.

Srbijo je le nekaj dni po predstavitvi lanskega poročila pretreslo zrušenje nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki je zahtevalo 16 življenj in sprožilo množične proteste, na čelu katerih so srbski študenti. Protestniki so sprva zahtevali kaznovanje odgovornih za nesrečo, pozneje pa so protesti prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava. Oblasti so nanje odgovorile z represijo.

Ob današanji obletnici padca nadstreška v Novem Sadu pa je na omrežju X zapisala, da to, kar zahtevajo srbski študenti, pričakuje tudi Bruselj, kar je večkrat povedala tudi sbskim oblastem. Gre za vladavino prava, boj proti korupciji in javno naročanje.

Podobna pričakovanja do Srbije je torej moč pričakovati tudi v torkovem širitvenem poročilu. Srbijo poleg tega EU vse od začetka ruske agresije na Ukrajino leta 2022 poziva k uskladitvi z zunanjo politiko unije, predvsem na področju sankcij proti Moskvi.

Ukrajina in Moldavija, ki sta za članstvo v uniji zaprosili kmalu po začetku ruske agresije, medtem še naprej čakata na začetek vsebinske faze pristopnih pogajanj, čeprav sta po mnenju komisije že nekaj časa pripravljeni na to.

Ukrajino bloikira Madžarska

Kot je oktobra ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu povedala Kos, je komisija v sodelovanju s Kijevom in Kišinjovom že opravila pregled skladnosti celotne njune nacionalne zakonodaje z evropsko, tako da bi lahko novembra države članice v Svetu EU odprle vseh šest sklopov pogajalskih poglavij.

Vendar pa to zaradi skrbi v zvezi z obravnavo madžarske manjšine v Ukrajini blokira Budimpešta.

Status kandidatke za članstvo ima tudi Gruzija, a je njeno približevanje EU po preobratu v zunanji politiki povsem zastalo. Zaradi odmika od evropskih vrednot pa že leta stojijo tudi pristopna pogajanja s Turčijo, ki ima status kandidatke že več kot 25 let, o članstvu pa se je začela pogajati leta 2005.